Pravila, ki urejajo delitev skupnega premoženja, se uporabljajo tudi v primeru smrti enega izmed zakoncev. Ob smrti enega izmed zakoncev postane njegov delež skupnega premoženja, skupaj z morebitnim ločenim premoženjem, predmet dedovanja.

Preživeli zakonec je upravičen do svojega deleža skupnega premoženja in morebitnega ločenega premoženja. Poleg tega je preživeli zakonec upravičen do svojih pokojninskih pravic (glej točko 2.1.).

Preživeli zakonec deduje polovico premoženja umrlega zakonca, če ima slednji potomce v ravni črti. V kolikor umrli zakonec nima potomcev v ravni črti, je preživeli zakonec izključni dedič. Umrli zakonec lahko z oporoko določi drugačno delitev zapuščine, ob pogoju, da mora vsaj četrtino zapuščine dedovati preživeli zakonec.

Poleg tega ima preživeli zakonec pravico iz skupnega premoženja izločiti sredstva, ki jih uporablja izključno za svoje osebne potrebe, pod pogojem, da njihova vrednost ni nesorazmerna glede na premoženjske okoliščine zakoncev; enako velja za sredstva, pridobljena za potrebe mladoletnih otrok.

Poleg tega je preživeli zakonec upravičen do določenega zneska iz zapuščine, in sicer tako, da seštevek zapuščine, ki ga preživeli zakonec deduje po umrlem, omenjenega zneska in posebnega premoženja znaša 600 000 DKK. Omenjeni znesek se revalorizira.

Preživeli zakonec lahko prevzame nedeljeno posest skupne zapuščine po umrlem skupaj s skupnimi potomci v ravni črti, denimo otroki ali vnuki. V kolikor ima umrli zakonec lastne potomce v ravni črti, lahko pride do nedeljene posesti skupne zapuščine zgolj z njihovim soglasjem. Nedeljena posest zapuščine pomeni, da dediči praviloma ne morejo zahtevati svojega deleža za življenja preživelega zakonca; preživeli zakonec ima v posesti celotno zapuščino in jo uporablja za svoje dnevne življenjske potrebe, tudi če se s tem zmanjšuje njena vrednost. Vendar pa preživeli zakonec ne sme zlorabiti posesti zapuščine

(Zakon o dedovanju, členi 9-11 in 18-19).

Print this topic

back to top