6 Kakšne so posledice smrti?

  • V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je preživeli zakonec upravičen do dedovanja vsaj dela zapuščine umrlega zakonca na podlagi oporoke ali na podlagi dedovanja po zakonu, v primeru, da zapustnik ni sestavil oporoke. V skladu z določbami o dedovanju po zakonu je zakonec upravičen do četrtine zapuščine, če je zapustnik zapustil tudi otroke. V kolikor zapustnik ni imel otrok, je zakonec upravičen do polovice zapuščine, skupaj z brati in sestrami zapustnika oziroma starši zapustnika; če teh ni pa skupaj s starimi starši, strici in tetami ter bratranci in sestričnami. Če zapustnik nima sorodnikov, zakonec deduje celotno zapuščino (členi 1820-1821 HCC). Ne glede na navedeno pa kadar tako določi zapustnik v oporoki, je preživeli zakonec upravičen do nujnega deleža zapuščine, ki znaša polovico deleža, ki bi ga prejel v primeru dedovanja na podlagi zakona.
  • V sistemu skupnega premoženja ob smrti enega zakonca skupno premoženje preneha in je preživeli zakonec upravičen do svojega deleža skupnega premoženja. Poleg tega je preživeli zakonec upravičen do dela deleža umrlega zakonca v skupnem premoženju, ter do dela posebnega premoženja umrlega zakonca, vse v skladu z oporoko oziroma zgoraj navedenimi določbami zakona v primeru dedovanja po zakonu. Preživeli zakonec deduje na zgoraj opisan način samo v primeru, ko zapustnik pred smrtjo ni vložil zahteve za razvezo zakonske zveze (člen 1822 HCC).