Pravice preživelega zakonca deloma varujejo predpisi o razdelitvi premoženja v primeru prenehanja zakonske zveze (v skladu z načeli, navedenimi pod točkama 2.1. in 5.1.), deloma pa predpisi dednega prava. V skladu z Zakonom o dedovanju (ÄB) 3:1, preživeli zakonec deduje pred skupnimi otroki in drugimi nasledniki. V tem primeru delitev premoženja ni sporna, saj preživeli zakonec v skladu z zakonodajo, ki ureja zakonsko zvezo in dedovanje, prevzame vse premoženje, ki sestavlja zapuščino umrlega zakonca. V takšnih primerih se dedne pravice otrok odložijo do smrti preživelega zakonca (ÄB 3:2). Vendar pa pride v primerih, ko prvoumrli zakonec zapusti otroke, ki niso skupni drugemu zakoncu (otroci, ki niso skupni), do delitve premoženja (vendar pa v primeru, ko se otroci, ki niso skupni odpovejo pravici v skladu z ÄB 3:1, preživeli zakonec deduje tudi njihov delež pod enakimi pogoji). Otroci,  ki niso skupni imajo pravico do zakonitega deleža (v švedščini: laglott). Vsak otrok je upravičen do enakega deleža ene polovice celotne zapuščine kot nujni delež.

Do delitve premoženja pride tudi v primerih, ko je umrli zakonec sestavil oporoko, saj imajo določbe oporoke prednost pred pravicami preživelega zakonca. V skladu z odstavkom 2 ÄB 3:1 uživa preživeli zakonec osnovno zaščito v primeru obstoja otrok, ki niso skupni, drugih dedičev ali volilojemnikov, ki dedujejo po umrlem. Osnovna zaščita pomeni, da je preživeli zakonec vedno upravičen do premoženja vrednosti iz zapuščine umrlega (pod pogojem, da zapuščina zadostuje) tako, da seštevek premoženja, ki ga je preživeli zakonec prejel v okviru razdelitve premoženja, doseže štirikratnik osnovnega zneska (ocenjeni znesek štirikratnika osnovnega zneska za leto 2012 znaša 176 000 SEK).

Print this topic

back to top