2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Zakon predpisuje odloženo skupnost premoženja zakoncev. Skupno premoženje ureja Zakon o zakonski zvezi (1987:230) (ÄktB). Vsak zakonec je lastnik svojega premoženja, ne glede na to, ali je premoženje pridobil pred ali med trajanjem zakonske zveze, vsak zakonec pa je odgovoren upnikom za svoje lastne obveznosti (ÄktB 1:3). Hkrati pa ima vsak zakonec zakonsko pravico, v skladu s katero je upravičen zahtevati polovico čiste vrednosti zakonskega premoženja ob prenehanju zakonske zveze. Zakonska pravica tako ni enaka lastninski pravici. Vse, kar ni ločeno premoženje (posebno premoženje  posameznega zakonca) se šteje kot del zakonskega premoženja (ÄktB 7:1). Premoženje je lahko ločeno zaradi pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ali zaradi zahteve tretje osebe, denimo določbe v oporoki (ÄktB 7:2).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V odsotnosti drugačnega dogovora so vsa sredstva zakoncev njuno zakonsko premoženje.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Ob zahtevi za razvezo zakonske razveze se v potrebnem obsegu popišejo sredstva in obveznosti zakoncev na dan vložitve zahteve za razvezo. Sredstva in obveznosti se popišejo tudi v primeru, da zakonska zveza preneha zaradi smrti enega izmed zakoncev. Če je to potrebno za sestavo popisa zapuščine, sodišče imenuje referenta za delitev (17. poglavje ÄktB). Pomembno je, da se v skladu s švedskim pravom ob sklenitvi zakonske zveze premoženje zakoncev ne popiše.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Vsak izmed zakoncev lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem. Vendar pa je potrebno soglasje drugega zakonca v primeru odtujitve skupnega domovanja zakoncev in gospodinjskih predmetov, kot tudi v primeru odtujitve nepremičnin. Te omejitve so navedene v ÄktB 7:5; poenostavljeno povedano, je praviloma potrebno soglasje drugega zakonca v primeru obremenjevanja, zastave ali prodaje premoženja, ne glede na to, ali gre za zakonsko premoženje ali posebno premoženje enega izmed zakoncev. Pravne posledice odtujitve brez upoštevanja omejitev, navedenih v ÄktB 7:5, predpisuje ÄktB 7:8-9. Na kratko omenimo, da je pravni posel, sklenjen mimo omejitev, neveljaven, praviloma pa premoženje ostane last izvirnega lastnika. Vendar pa lahko zakonec od splošnega sodišča zahteva priznanje pravice do odtujitve določenega premoženja tudi brez soglasja drugega zakonca (ÄktB 7:8). Poleg tega ob vložitvi zahteve za razvezo zakonske zveze (takoimenovano kritično obdobje) vsak izmed zakoncev prevzame breme odgovornosti glede premoženja in obveznosti, ki je predmet delitve (ÄktB 9:2-3). Zaradi zaščite pravice enega izmed zakoncev ob razdelitvi premoženja lahko sodišče na zahtevo odloči, da pravica drugega zakonca do uporabe določenega premoženja preneha (v švedščini: särskild förvaltning) (ÄktB 9:8), in sicer do zaključka razdelitve premoženja.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pravni posli, ki jih sklene eden izmed zakoncev, drugega ne zavezujejo. Vsak izmed zakoncev je lastnik svojega premoženja in je odgovoren za svoje lastne obveznosti. Zakonca sta skupaj odgovorna za obveznosti le v primeru, ko sta oba prevzela določeno obveznost.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Zakonca sta odgovorna le za svoje lastne dolgove, ne glede na to, ali so ti dolgovi vezani na posebno ali zakonsko premoženje. Ne glede na to, ali gre za zakonsko ali posebno premoženje, se premoženje zakonca lahko uporabi za poplačilo njegovih obveznosti ali za poplačilo obveznosti obeh zakoncev, pod pogojem, da gre za skupno odgovornost, za katero sta solidarno odgovorna.

Print this topic

back to top