2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Člen 13 Zakona 232/91 določa, da zakonska zveza ne vpliva na premoženjsko neodvisnost zakoncev; vsak zakonec obdrži in pridobiva svoje lastno premoženje tudi po sklenitvi zakonske zveze. Zakonca lahko seveda pridobita skupno premoženje; vendar ima v tem primeru vsak zakonec nerazdeljen delež te lastnine. Če se zakonska zveza razveljavi ali razveže ali če se strani ločita, lahko vsaka stran zahteva svoj prispevek k povečanju premoženja drugega zakonca (glej 5.1).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Za prispevek zakonca k povečanju premoženja drugega zakonca se ovrgljivo domneva, da znaša eno tretjino povečanja. Če vlagatelj dokaže, da je bil njegov delež večji od ene tretjine, mu lahko sodišče za družinske zadeve kot nadomestilo dodeli višji znesek. Zakonodajalec z uvedbo domneve priznava, da se lahko vlagatelj, pogosto po več letih zakona, sooči s težavami pri dokazovanju svojega prispevka. Če dokazila pred sodiščem glede obsega prispevka vlagatelja k povečanju premoženja drugega zakonca niso neovrgljiva, lahko sodišče za družinske zadeve odredi, da se vlagatelju v skladu z domnevo dodeli eno tretjino povečanja. Če vlagatelj želi, da se mu dodeli znesek, ki presega eno tretjino povečanja, mora predložiti zadostna dokazila, s katerimi dokaže, da je njegov prispevek presegal eno tretjino.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Predmet vloge za razdelitev zakonskega premoženja v skladu s členom 14 Zakona 232/91 (glej 5.1) je povečanje premoženja in ne premoženje samo. Sodišče za to, da ugotovi, ali se je v času zakonske zveze strani premoženje povečalo, primerja premoženje, ki ga je imel posamezni zakonec v času sklenitve zakonske zveze, s premoženjem, ki ga je imel posamezni zakonec v času ločitve. Če povečanja ni ali če se je premoženje zakonca zmanjšalo, se člen 14 ne uporablja in drugi zakonec ne more zahtevati ničesar. Z vidika zgoraj navedenega je bistveno dokazati, da se je v času zakonske zveze strani povečalo zakonsko premoženje. Odločitev o tem, ali se navedeno izvede s pripravo popisa premoženja ali z drugimi sredstvi, sprejmeta strani.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Kot je navedeno zgoraj, člen 13 Zakona 232/91 določa, da zakonska zveza ne vpliva na premoženjsko neodvisnost zakoncev; vsak zakonec obdrži in pridobiva svoje lastno premoženje tudi po sklenitvi zakonske zveze. Posamezen zakonec tako upravlja s svojim lastnim premoženjem.
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Ne.
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Načeloma je za svoj dolg odgovoren posamezen zakonec, razen, če se uporabljajo posebne okoliščine. Za izpolnitev zahtevka upnika se lahko uporabi le premoženje zadevnega zakonca.
