2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Pravno premoženjsko razmerje med zakoncema je ločitev premoženja. Vsak zakonec ohrani, kar je prinesel/prinesla v zakonsko zvezo in postane edini lastnik blaga, ki ga je pridobil/pridobila v času zakonske zveze (§ 1237 Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, ABGB – avstrijski Obči državljanski zakonik). V zvezi z razpolaganjem s svojim blagom za zakonca načeloma ne velja nobena omejitev in ni jima potrebno zavarovati dolgov drugega.
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Ni takih pravnih predpostavk.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Ni nobene določbe, s katero bi bila predložitev popisa premoženja obvezna.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Načeloma lahko zakonca svobodno razpolagata vsak s svojim premoženjem v času zakonske zveze. Lahko bi omejila svojo svobodo razpolaganja z določenim blagom z dogovorom o prepovedi odtujitve in/ali obremenitve v korist drugega zakonca (§ 364c ABGB). Zapisu take prepovedi v zemljiški knjigi prav tako ne morejo nasprotovati tretje osebe, torej se odslej lahko razpolaga z nepremičninami samo s soglasjem drugega zakonca.
Ko zakonca skupaj pridobita lastništvo »kondominija« v smislu WEG (Wohnungseigentumsgesetz – avstrijski stanovanjski zakon), lahko samo skupaj razpolagata s premoženjem kondominija in uporabo objekta (§ 13 para 4 WEG). Deleži kondominija so lahko tudi samo skupno omejeni, obremenjeni ali predmet izvršbe. Odtujitev enega lastniškega deleža s strani enega zakonca mora odobriti drugi zakonec (§ 13 para 3 WEG). Če prebivališče služi kot zadovoljitev nujnih stanovanjskih potreb vsaj enega zakonca, je drugemu v času zakonske zveze prepovedano vložiti zahtevek za prekinitev skupnosti kondominija pod § 830 ABGB (§ 13 para 6 WEG).
Če ima le en zakonec pravico do razpolaganja s prebivališčem, ki služi kot zadovoljitev nujnih stanovanjskih potreb drugega zakonca, mu je v splošnem prepovedano razpolagati s prebivališčem v škodo drugega zakonca (§ 97 ABGB).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
V okviru tako imenovanega »konkludentnega ravnanja« lahko zakonec, ki vodi gospodinjstvo in nima prihodka oziroma ima le nizek dohodek, opravlja pravni promet vsakdanjega življenja za drugega zakonca, ki je namenjen gospodinjstvu in ne presega določene meje, ki ustreza življenjskemu standardu zakoncev (§ 96 ABGB). V tem primeru le zastopani zakonec postane pogodbeni partner.
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Načeloma je vsak zakonec odgovoren le za dolgove, ki so nastali zaradi nje/njega same/ga. Konkludentno ravnanje, opisano pod 2.5., pomeni izjemo tega pravila.
