2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Če zakonca poročne pogodbe ne skleneta, za njuno zakonsko premoženje velja režim skupnega premoženja zakoncev. Skladno s tem režimom je celotno premoženje, ki ga kateri od zakoncev pridobi v času trajanja režima skupnega premoženja zakoncev, del njunega skupnega premoženja, kot določa člen 339 Civilnega zakonika. Osebno premoženje posameznega zakonca, kot določa člen 340 Civilnega zakonika, zajema naslednje premoženje: premoženje, pridobljeno z zakonitim dedovanjem, zapuščino ali donacijo, razen, če je oporočnik ali donator izrecno navedel, da naj bo premoženje del skupnega premoženja; premoženje za osebno uporabo zakonca; premoženje za opravljanje poklica zakonca; pravice intelektualne lastnine na delih zakonca; premoženje, pridobljeno v obliki dobitka ali nagrade, znanstveni ali literarni rokopisi, risbe in umetniški projekti, izumiteljski projekti; zavarovalna nadomestila in nadomestila za materialno ali moralno škodo, povzročeno kateremu od zakoncev; premoženje, denarni znesek ali kar koli vrednega, ki nadomešča osebno premoženje, kakor tudi premoženje, pridobljeno v zameno za to premoženje, in sadovi osebnega premoženja.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Če ni popisa inventarja (glej 2.3.), se za premičnine domneva, da so del skupnega premoženja, dokler se ne predloži dokazila o nasprotnem. Skladno s členom 357, odstavkom 2 Civilnega zakonika se za zakonca domneva, da sta enakovredno prispevala k pridobitvi skupnega premoženja in izpolnjevanju skupnih obveznosti, dokler se ne predloži dokazila o nasprotnem.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Skladno s členom 343, odstavkom 3 Civilnega zakonika morata zakonca v okviru zakonskega režima skupnega premoženja zakoncev sestaviti popis premičnin, pridobljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, bodisi pri notarju civilnega prava bodisi z zasebnim podpisom, ta popis inventarja pa je treba pripraviti pred sklenitvijo zakonske zveze. Če zakonca izbereta režim ločenega premoženja (glej 3.1.), je treba pri notarju civilnega prava ravno tako pripraviti popis premičnin, zajetih v pogodbo.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

V zvezi s skupnim premoženjem lahko vsak zakonec uporablja in upravlja s skupnim premoženjem ter samostojno pridobiva skupno premoženje brez privolitve drugega zakonca (čl. 345 Civilnega zakonika). Pravne transakcije v zvezi z odtujitvijo in obremenitvijo skupnega premoženja se lahko sklene le s privolitvijo obeh zakoncev. Skupno premično premoženje, katerega odtujitev ni predmet z objavo povezanih formalnosti, pa lahko vsak zakonec odtuji samostojno (čl. 346 Civilnega zakonika). Sicer se vsako pravno transakcijo, sklenjeno brez izrecne privolitve drugega zakonca, lahko razveljavi.

Pravne transakcije v zvezi z družinskim domom, ki je skupni dom zakoncev, oziroma domom zakonca, v katerem živijo otroci, ureja poseben režim. Zakonec ne sme samostojno odtujiti pravic do družinskega doma ali skleniti aktov, ki vplivajo na uporabo tega doma, tudi, če je izključni lastnik doma. Če pa drugi zakonec privolitev odreče brez legitimnega razloga, lahko sodišče, pristojno za družino in skrbništvo, odobri sklenitev akta. Zakonec, ki ni dal privolitve, lahko zahteva razveljavitev akta, če je dom registriran v zemljiški knjigi kot družinski dom. Razveljavitev se lahko zahteva tudi, če dom ni registriran kot družinski dom, a je njegova narava tretji stranki, ki ga pridobi, znana iz drugih razlogov. V nasprotnem primeru lahko drugi zakonec zahteva le odškodnino (čl. 322 Civilnega zakonika).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Obveznosti, ki jih kateri od zakoncev prevzame za kritje običajnih stroškov zakonske zveze in stroškov, ki nastanejo v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in pridobivanjem skupnega premoženja, so skupne obveznost zakoncev, tudi, če te obveznosti pogodbeno prevzame le eden od njiju, in zakonca za te dolgove odgovarjata s svojim skupnim premoženjem (čl. 351 Civilnega zakonika).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Zakonca za povzročene skupne dolgove odgovarjata s svojim skupnim premoženjem, kot to določa člen 351 Civilnega zakonika. Če pa skupno premoženje ne zadostuje za kritje skupnih obveznosti, sta zakonca solidarno odgovorna s svojim osebnim premoženjem, pri čemer ima zakonec plačnik regresno pravico do drugega zakonca in pravico do zadržanja, dokler ne prejme nadomestila (čl. 352 Civilnega zakonika).

Print this topic

back to top