2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V Češki republiki zakon predpisuje skupno premoženje zakoncev; skupno premoženje ureja Civilni  (tj. Državljanski) zakonik (Zakon št. 89/2012).

Podrobnejšo razmejitev skupne lastnine je mogoče najti v 709., 710. in 3040. odstavku Civilnega (tj. Državljanskega) zakonika, po katerem skupna last zakoncev obsega:

• premoženje, ki ga je v zakonu pridobil vsaj eden od zakoncev, izvzemši premoženje, ki
  • se uporablja za osebne potrebe enega izmed zakoncev,
  • je bilo pridobljeno kot darilo, dediščina ali volilo samo enega od zakoncev, razen če je darovalec ob darovanju ali pokojnik v oporoki izrecno pokazal drugačen namen,
  • ga je eden od zakoncev pridobil kot nadomestilo, vendar ne za lastninsko oškodovanje naravnih človekovih pravic,
  • ga je eden od zakoncev pridobil s pravnim dejanjem, ki se nanaša na izključno njegovo lastnino,
  • ga je eden od zakoncev pridobil kot nadomestilo za škodo, uničenje ali izgubo izključno njegove lastnine,
  • je bilo na podlagi povrnitvene (restitucijske) zakonodaje vrnjeno zakoncu, ki ga je imel v lasti pred poroko ali pa je pravni naslednik prvotnega lastnika.

Skupno premoženje zakoncev zajema tudi dobiček, ki izvira od zakončevega osebnega premoženja, kakor tudi delež v gospodarski družbi ali zadrugi, če je zakonec postal član družbe oziroma zadruge v času, ko je že bil poročen (razen če pridobitev deleža ne sodi v eno izmed že omenjenih izjem).

• Obveznosti, ki sta si jih zakonca naložila v zakonu, razen če:
  • so povezane s premoženjem, ki je v izključni lasti samo enega zakonca, njihovi zneski pa presegajo zadevne dobičke, ali
  • si jih je naložil samo en zakonec, brez soglasja drugega, in niso povezane z vsakdanjimi ali skupnimi potrebami družine.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Češko pravo za zdaj še ne ureja takšnih prevzemov obveznosti.

V skladu s členom 144 Obligacijskega zakonika se v odsotnosti drugačnega dokaza domneva, da so pridobljena sredstva in prevzete obveznosti med trajanjem zakonske zveze skupno premoženje obeh zakoncev.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Ni določbe, ki bi  predpisovala, da je obvezno sestaviti popis premoženja. Vendar je priporočljivo narediti tak seznam zaradi delitve premoženja zakoncev, ko preneha biti skupno zaradi razveze zakonske zveze ali smrti enega od zakoncev.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Zakonca skupaj (ali samo eden od njiju, po dogovoru) uporabljata in vzdržujeta premoženje, ki je del njunega skupnega premoženja. Redno vzdrževanje premoženja, ki sestavlja skupno premoženje, lahko opravlja kateri koli izmed njiju (npr. urejanje  gospodinjskih zadev, plačevanje rednih obveznosti, kakor so najemnina in povezane storitve, za oskrbo s hrano in kupovanje vsakdanjega porabnega blaga). Pri  neobičajnih zadevah skupnega premoženja zakoncev (tj. prenos nepremičninskega premoženja ali predmetov velike vrednosti ali zastavitev nepremičnin) je nujno soglasje obeh zakoncev Če eden od zakoncev brez utemeljenega razloga odkloni, da bi dal soglasje, ali pa ga ni zmožen izraziti, ga lahko drugi pridobi na sodišču. Če eden od zakoncev brez soglasja drugega deluje v okoliščinah, ki terjajo skupno privolitev, lahko drugi prosi za izjavo o neveljavnosti takega dejanja (713. in 714. odstavek Civilnega zakonika); če pa se mu ne posreči, da bi dobil tako sodno izjavo, ostane dejanje v veljavi (2. člen. 586. odstavka Civilnega zakonika). Ti določbi se uporabita samo v primerih, če nista bili prilagojeni s poročno pogodbo ali sodnim sklepom.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Zakonca sta skupno in posamič upravičena in zavezana do vzdrževanja skupnega premoženja, za katero skrbi eden od njiju v okvirih rednega upravljanja (2. člen 713. odstavka Civilnega zakonika).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Zakonca sta skupno in posamič odgovorna za dolgove, ki so povezani z njunim skupnim premoženjem (2. člen 713. odstavka Civilnega zakonika). Ti dolgovi se lahko poplačajo iz njunega skupnega premoženja ali iz izključnega premoženja katerega koli od njiju.

Poročna pogodba lahko izključi skupno in posamično odgovornost zakoncev za dolgove, vendar ima taka pogodba pravni učinek do tretjih strank samo v primeru, če se s tem strinja tretja stranka (2. člen 719. odstavka Civilnega zakonika) ali če je na zahtevo obeh zakoncev vpisana v javni register poročnih pogodb (1. člen 721. odstavka Civilnega zakonika).

Zakonca ostaneta neodvisno odgovorna za dolgove, ki niso sestavni del skupnega premoženja zakoncev, praviloma so to:

• dolgovi, povezani z njuno izključno lastnino, do zneska, ki presega dobičke iz tega premoženja;
• dolgovi, ki jih je naredil eden od zakoncev brez privolitve drugega in ki ne tešijo vsakdanjih potreb družine;
• dolgovi, ki so posledica malomarnega ravnanja enega od zakoncev;
• dolgovi do države in javnih uradov;
• dolgovi, narejeni pred poroko.

V sodnih postopkih se ti dolgovi (izvzemši tiste pred poroko) lahko odplačajo ne samo iz izključnega premoženja kazensko odgovornega zakonca, temveč tudi iz skupnega premoženja obeh.

Print this topic

back to top