1 Katero pravo se uporablja?
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
Temeljna pravila za določanje uporabnega prava je mogoče najti v Zakonu št. 91/2012 Z. z. o mednarodnem zasebnem pravu . V skladu s 3. členom 49. odstavka Zakona o zasebnem mednarodnem pravu se premoženjska razmerja med zakoncema urejajo po pravu njune bivalne države. Če imata stalni bivališči v različnih državah, se premoženjska razmerja morajo presojati po pravu države, katere državljana sta. Če imata različni državljanstvi, se takšna razmerja urejajo po češkem pravu. Ta vprašanja urejajo tudi bilateralne pogodbe o pravni pomoči v civilnih, trgovinskih in družinskih zadevah, ki jih je Češka republika sklenila z nekdanjimi socialističnimi državami (npr. Pogodba z Bolgarijo z dne 25.11.1976, Pogodba s Poljsko z dne 21.12.1987, Pogodba z nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo z dne 21.1.1964, Pogodba z Romunijo z dne 11.7.1994), kjer je odločilna navezna okoliščina za določanje uporabnega prava državljanstvo. Povezovalni dejavnik skupnega bivališča zakoncev se upošteva samo v primeru, ko imata različni državljanstvi. Pogodba z nekdanjo Sovjetsko zvezo, podpisana 12. 8. 1982 (zavezujoča v razmerju z Rusijo, Moldavijo, Kirgizijo in Gruzijo) in Pogodba z Ukrajino dne 12. 3. 2003 dopušča povezovalni dejavnik skupnega bivališča zakoncev. Namesto zakonsko predpisane ureditve se bodo uporabljale odredbe iz teh mednarodnih pogodb.
Za registrirana partnerstva in podobna razmerja ter za njihove učinke, skupaj s spremembo v osebnih in lastninskih razmerjih partnerjev, je pristojno pravo države, v kateri so bila takšna razmerja sklenjena (2. člen 67. poglavja Zakona o zasebnem mednarodnem pravu).
1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
Po 4. členu 49. odstavka Zakona o zasebnem mednarodnem pravu se zakonca lahko dogovorita, da jima bo premoženjska razmerja urejalo:
- pravo države, katere državljan je eden od zakoncev, ali
- pravo države, v kateri ima eden od zakoncev stalno bivališče, ali
- če gre za nepremičninsko premoženje, pravo države, kjer stoji premoženje, ali
- češko pravo.
Če je pogodba sklenjena v tujini, jo mora sestaviti notar v obliki verodostojne listine oziroma notarskega zapisa.
V skladu z obstoječo zakonodajo zakonca ne moreta izbrati uporabnega prava. Člen 21, odstavek 2 Zakona št. 97/1963 Z. z. navaja zgolj, da se poročna pogodba presoja po pravu, ki se je uporabil za premoženjska razmerja med zakoncema v trenutku sklenitve poročne pogodbe.
