1 Katero pravo se uporablja?

1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Osebna in premoženjska razmerja med zakoncema so predmet prava države, katere državljana sta oba zakonca (člen 51, prvi odstavek Zasebnega mednarodnega prava). Če zakonca nimata istega državljanstva, se uporablja pravo države, v kateri prebivata oba zakonca („prebivališče“ je kraj, kjer oseba ostane z namenom, da tam vzpostavi svoje stalno bivališče; člen 25 Civilnega zakonika). Če zakonca nimata stalnega bivališča v isti državi, se uporabi zakonodaja države, v kateri prebivata oba zakonca. Če zakonca ne prebivata v isti državi, se uporabi zakon države, s katero sta zakonca najtesneje povezana (člen 51, drugi odstavek Zasebnega mednarodnega prava).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca lahko izbereta, ali so njuna premoženjska razmerja in pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema predmet prava države, katere državljan je eden od njiju, ali države, v kateri ima eden od njiju stalno bivališče ali prebivališče. Uporabno pravo lahko izbereta pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze (člen 52, prvi odstavek  Zasebnega mednarodnega prava). Če tega ne storita, pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ureja pravo, ki se je uporabljalo za osebna in premoženjska razmerja med zakoncema v trenutku sklenitve pogodbe (člen 52, drugi odstavek  Zasebnega mednarodnega prava).

Izbira prava je veljavna le, če je v obliki, ki jo za pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema določa izbrano pravo ali pravo države, v kateri se opravi izbira prava (člen 52, tretji odstavek  Zasebnega mednarodnega prava). Po poljskem pravu mora biti pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema v obliki notarskega avtentičnega instrumenta (člen 73, drugi odstavek  Civilnega zakonika in člen 47, prvi odstavek Družinskega in skrbniškega zakonika).