5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Če zakonski režim skupnega premoženja zakoncev preneha, potem skupno premoženje zakoncev in delitev le-tega urejajo določbe o skupno podedovanem premoženju oziroma delitvi zapuščine (člen 46 Družinskega in skrbniškega zakonika).

Skupno premoženje zakoncev se lahko razdeli, če režim skupnega premoženja zakoncev preneha v času trajanja zakonske zveze, na primer s sodno odločbo ali sporazumom, ali če režim skupnega premoženja zakoncev preneha ob razvezi zakonske zveze (s prenehanjem zakonske zveze ali ločitvijo). Postopki za prenehanje zakonske zveze ali ločitev niso povezani z delitvijo skupnega premoženja zakoncev. Skupno premoženje zakoncev se najpogosteje razdeli v ločenem postopku. Prenehanje zakonske zveze in ločitev nastaneta kot rezultat odločbe sodišča. Skupno premoženje zakoncev lahko razdeli sodišče ali pa se razdeli s pogodbo, ki mora biti v primeru, da skupno premoženje zakoncev vključuje nepremičnine, v obliki notarskega avtentičnega instrumenta - notarskega zapisa (isto velja za ostale posebne pravice).

Deleža zakoncev v skupnem premoženju zakoncev sta enaka, razen, če je v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema navedeno drugače. Od sodišča se lahko zahteva določitev neenakih deležev (člen 501 Družinskega in skrbniškega zakonika).

Vsak zakonec mora povrniti vse stroške in izdatke, plačane iz skupnega premoženja zakoncev za svoje lastno premoženje, razen stroškov in izdatkov za sredstva, ki so prinesla prihodke. Zakonec lahko zahteva povračilo stroškov in izdatkov, plačanih iz njegovega osebnega premoženja za skupno premoženje zakoncev. Noben zakonec ne sme zahtevati povračila stroškov in izdatkov za izpolnjevanje potreb družine, razen, če so slednji povečali vrednost skupnega premoženja zakoncev v trenutku prenehanja režima skupnega premoženja zakoncev. Povračilo se izvrši ob delitvi skupnega premoženja zakoncev. Sodišče pa lahko odloči, da je treba stroške povrniti prej, če je to potrebno za blaginjo družine (člen 45, prvi in drugi odstavek Družinskega in skrbniškega zakonika).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Zakonca ostaneta po prenehanju zakonske zveze/ločitvi odgovorna za obstoječe dolgove. Delitev skupnega premoženja zakoncev ne vključuje dolgov. Kakršni koli sporazumi med zakoncema o poplačilu dolgov so neučinkoviti za upnike, razen, če upnik pristane na prevzem dolga enega zakonca.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

V primeru prekinitve režima ločenega premoženja zakoncev z izenačitvijo nastalega dobička, se lahko povečanje vrednosti premoženja posameznega zakonca, ki je nastalo v času trajanja režima, izenači s plačilom ali v naravi (člen 51₄, odstavek 1 Družinskega in skrbniškega zakonika). Zahtevek za to izenačitev predpisuje deset let (člen 118 Civilnega zakonika).

Print this topic

back to top