2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Zakonsko urejeni režim zakonskega premoženja je skupno premoženje zakoncev, ki začne veljati ob sklenitvi zakonske zveze. Vključuje premoženje, ki ga zakonca samostojno in skupno pridobita v času trajanja režima (skupno premoženje zakoncev). Premoženje, izključeno iz skupnega premoženja zakoncev, spada v osebno lastnino posameznega zakonca (člen 31, prvi odstavek  Družinskega in skrbniškega zakonika).

Skupno premoženje zakoncev vključuje predvsem:

• (1) nadomestila, prejeta za opravljanje dela, in prihodke drugih, v dobiček usmerjenih dejavnosti;
• (2) prihodke od skupnega premoženja zakoncev in osebnega premoženja posameznega zakonca;
• (3) finančna nadomestila iz odprtega ali delojemalčevega pokojninskega sklada (člen 31, drugi odstavek  Družinskega in skrbniškega zakonika).

Gospodinjske naprave, ki jih uporabljata oba zakonca, ravno tako predstavljajo del skupnega premoženja zakoncev, če so bile pridobljene z dedovanjem, zapuščino ali donacijami, razen, če je oporočnik ali donator navedel drugače (člen 34 Družinskega in skrbniškega zakonika).

Osebno premoženje posameznega zakonca vključuje (vendar ni omejeno na) naslednje:

• (1) premoženje, pridobljeno pred začetkom veljavnosti režima skupnega premoženja zakoncev, premoženje, pridobljeno z dedovanjem, zapuščino ali donacijami, če oporočnik ali donator ni navedel drugače, premoženje, ki služi izključno osebnim potrebam enega od zakoncev, premoženje, pridobljeno kot nagrada za osebne dosežke zakonca, in premoženje, pridobljeno v zameno za osebno premoženje, razen, če posebne določbe navajajo drugače;
• (2) lastninske pravice, ki izhajajo iz skupnega lastništva premoženja, ki je predmet ločenih predpisov (npr. skupno lastništvo v partnerstvu civilnega prava ali komercialnem partnerstvu);
• (3) neodtujljive pravice, do katere je lahko upravičena le ena oseba;
• (4) premoženje, prejeto kot odškodnina za telesno poškodbo ali zdravstveno motnjo ali kot nadomestilo za utrpelo krivico. Navedeno pa ne vključuje nadomestil za invalidnost, prejetih zaradi delne ali popolne izgube sposobnosti služenja denarja zakonca ali zaradi njegovih povečanih potreb oziroma zmanjšanih obetov za prihodnost;
• (5) zahtevke za nadomestilo iz dela ali prihodke iz drugih, v dobiček usmerjenih dejavnosti;
• (6) avtorske in sorodne pravice, pravice intelektualne lastnine ali druge pravice ustvarjalca (člen 33 Družinskega in skrbniškega zakonika).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Dodelitev določenega premoženja v skupno ali osebno premoženje je odvisna od tega, v katero od zgoraj navedenih kategorij spada, ob upoštevanju načina, na katerega je bilo pridobljeno (glej 2.1).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

To ni potrebno. Inventar pa se lahko v vsakem primeru pripravi v dokazne namene.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Premoženje, ki predstavlja del skupnega premoženja zakoncev, lahko samostojno poseduje in uporablja vsak zakonec (člen 341 Družinskega in skrbniškega zakonika). V času trajanja zakonskega režima skupnega premoženja zakoncev noben zakonec ne sme zahtevati delitve skupnega premoženja zakoncev. Poleg tega noben zakonec ne sme odtujiti ali poskusiti odtujiti deleža skupnega premoženja zakoncev ali določenega sredstva tega premoženja, ki bi mu pripadal ob prenehanju zakonskega režima (člen 35 Družinskega in skrbniškega zakonika). Zakonca morata sodelovati pri upravljanju s skupnim premoženjem zakoncev (člen 36, prvi odstavek  Družinskega in skrbniškega zakonika). Vsak zakonec lahko s premoženjem upravlja samostojno, a to upravljanje izključuje dejavnosti, opisane spodaj (tj. dejavnosti, za katere je potrebna privolitev drugega zakonca). Zakonec lahko drugemu zakoncu nasprotuje pri upravljanju s skupnim premoženjem zakoncev, razen dejanjem, ki zadevajo vsakdanje stvari, dejanjem, namenjenim za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb družine ali dejanju, izvršenemu kot del v dobiček usmerjene dejavnosti (člen 36, prvi in drugi odstavek  Družinskega in skrbniškega zakonika).

Na zahtevo enega zakonca lahko sodišče drugega zakonca iz pomembnega razloga prikrajša do pravice samostojnega upravljanja s skupnim premoženjem. Sodišče lahko tudi odloči, da je za dejanja, navedena v prvem odstavku 37. člena Družinskega in skrbniškega zakonika, namesto privolitve zakonca potrebno pooblastilo sodišča.

Privolitev drugega zakonca je potrebna za:

• (1) vsako pravno transakcijo, ki zadeva odtujitev, obremenitev ali nakup nepremičnine ali pravico stalnega užitka ali katero koli drugo pravno transakcijo, ki zadeva uporabo in izkoriščanje nepremičnine;
• (2) vsako pravno transakcijo, ki zadeva odtujitev, obremenitev ali nakup stvarnopravne pravice na stavbi ali prostorih;
• (3) vsako pravno transakcijo, ki zadeva odtujitev, obremenitev, nakup ali najem kmetijskega posestva ali podjetja;
• (4) donacije, dane iz skupnega premoženja zakoncev, razen običajno sprejetih donacij (člen 37, prvi odstavek  Družinskega in skrbniškega zakonika).

Vsaka pogodba, ki jo sklene en zakonec brez potrebne privolitve drugega zakonca, je nična in neveljavna, razen, če jo drugi zakonec odobri naknadno. Enostransko pravno dejanje enega zakonca brez potrebne privolitve drugega je ravno tako nično in neveljavno (člen 37, drugi do četrti odstavek Družinskega in skrbniškega zakonika).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta solidarno odgovorna za dolgove, ki jih povzroči eden od njiju z namenom izpolnjevanja vsakodnevnih potreb družine (člen 30 Družinskega in skrbniškega zakonika). Če eden od zakoncev povzroči dolg s privolitvijo drugega zakonca, lahko upnik zahteva, da se za poravnavo dolga uporabi tudi skupno premoženje zakoncev. Če eden od zakoncev povzroči dolg brez privolitve drugega zakonca ali če dolg ne nastane s pravno transakcijo ali če je bil dolg povzročen pred začetkom veljavnosti režima skupnega premoženja zakoncev med zakoncema ali če je dolg povezan z osebnim premoženjem, lahko upnik zahteva le poravnavo dolga iz osebnega premoženja dolžnika ali iz določenega premoženja, ki spada v skupno premoženje zakoncev (npr. nadomestilo za delo) (člena 41 in42 Družinskega in skrbniškega zakonika).

Print this topic

back to top