2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Premoženja, ki ga zakonca pridobita po sklenitvi zakonske zveze, je del njunega skupnega premoženja, kar vključuje tudi prihodke iz naslova posebnega premoženja zakonca in dohodke iz naslova dela ali intelektualnih stvaritev po sklenitvi zakonske zveze. Posebno premoženje vsakega zakonca sestavlja:

  • premoženje, ki sta ga zakonca posebej pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze;
  • premoženje, pridobljeno na podlagi dedovanja ali darilne pogodbe med trajanjem zakonske zveze, razen če je v darilni pogodbi ali oporoki navedeno, da se premoženje šteje kot skupno premoženje;
  • osebni predmeti zakonca (oblačila, sredstva za namene opravljanja poklica);
  • pravice intelektualne ali industrijske lastnine, z izjemo dohodkov iz naslova teh pravic;
  • premoženja in sredstev za poklic enega izmed zakoncev, razen premoženja in sredstev podjetja, ki ga imata oba zakonca skupaj;
  • odškodnina, ki jo prejme eden izmed zakoncev za nepremoženjsko škodo ali osebno škodo, plačila, ki predstavljajo finančno pomoč za določen namen, in drugi prejemki, ki se izrecno nanašajo na enega izmed zakoncev ter druge neprenosljive pravice;
  • premoženje, pridobljeno iz posebnega premoženja ali izkupička od prodaje posebnega premoženja, pri čemer mora imeti v času pridobitve zakonec izrecen namen premoženje pridobiti kot svoje posebno premoženje (člen 3.89(1) CC).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Šteje se, da je vse premoženje skupno premoženje, razen če se dokaže, da je določeno premoženje posebno premoženje enega izmed zakoncev (člen 3.88(2) CC).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa sredstev.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Skupno premoženje zakonca uporabljata, upravljata in odtujita soglasno (člen 3.92(1) CC). Pri sklepanju posla z enim izmed zakoncev se domneva, da drugi zakonec soglaša s poslom, razen kjer je za veljavnost posla potrebno pisno soglasje drugega zakonca (člen 3.92(3) CC). Posle v zvezi z odtujitvijo ali obremenjevanjem skupnih nepremičnin ali povezanih pravic, vključno s posli skupnega podjetja, posli z vrednostnimi papirji ali njihova obremenitev, lahko skleneta le oba zakonca, razen v primeru, ko eden izmed zakoncev pooblasti drugega za sklenitev posla (člen 3.92(4) CC).

Če je posel sklenjen brez soglasja drugega zakonca, lahko ta posel odobri v roku enega meseca, odkar je izvedel za posel (člen 3.92(6) CC). Posli, sklenjeni brez soglasja drugega zakonca, ki jih ta kasneje ne odobri, lahko zakonec s tožbo izpodbija v roku enega leta, odkar je izvedel za posel, pod pogojem, da se dokaže, da je bila druga stranka v poslu zloverna (člen 3.96(1) CC). Posli, ki bi morali biti sklenjeni s pisnim soglasjem drugega zakonca ali ki bi jih lahko sklenila le oba zakonca skupaj, se lahko izpodbijejo ne glede na vero druge pogodbene stranke, razen v primerih, ko sta oba zakonca z goljufijo dosegla sklenitev posla ali spravila organ, ki vodi javni register, ali drug organ oziroma predstavnika organa v zmoto. V takšnih primerih se posel lahko izpodbija le, če je bila druga pogodbena stranka zloverna (člen 3.96(2) CC).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pri sklepanju posla z enim izmed zakoncev se domneva, da drugi zakonec soglaša s poslom, razen če je za veljavnost posla potrebno pisno soglasje drugega zakonca (člen 3.92(3) CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Naslednje obveznosti gredo v breme skupnega premoženja zakoncev:

  • obveznosti v zvezi z obremenitvami premoženja, pridobljenega kot skupno premoženje, ki so obstajale v trenutku pridobitve ali kasneje;
  • obveznosti v zvezi s stroški, ki izhajajo iz vzdrževanja skupnega premoženja;
  • obveznosti v zvezi z vzdrževanjem gospodinjstva;
  • obveznosti v zvezi s pravnimi stroški tožb, ki se nanašajo na skupno premoženje ali družinske interese;
  • obveznosti iz naslova poslov, ki jih je zakonec sklenil s soglasjem drugega oziroma ki ga je drugi kasneje odobril, kot tudi obveznosti iz naslova poslov, za katere zakonec ne potrebuje soglasja drugega zakonca, pod pogojem, da je bil posel sklenjen za potrebe družine (člen 3.109(1) CC).

Kjer skupno premoženje ne zadostuje za poplačilo obveznosti, za katere sta zakonca solidarno odgovorna, se obveznosti krijejo iz posebnega premoženja zakoncev (člen 3.113 CC).