2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
V odsotnosti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se uporablja načelo skupnega premoženja zakoncev (člen 1316 Malteškega civilnega zakonika (CC)). Skupno premoženje zakoncev zajema celotno premoženje, ki ga posamezni zakonec pridobi z opravljanjem dela, sadove premoženja posameznega zakonca in premičnine ter nepremičnine, ki jih za kupnino pridobi posamezni zakonec med trajanjem zakonske zveze. Celotno premoženje, ki ga posamezni zakonec pridobi z donacijo ali dedovanjem, se šteje za osebno premoženje zakonca, ki ga prejme/podeduje.
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Če ni dokaza o nasprotnem, se za celotno premoženje, ki ga posedujeta zakonca ali eden od njiju, domneva, da je del skupnega premoženja (člen 1321, odstavek 1 CC). Če ni sklenjena pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, se domneva, da vse premičnine in nepremičnine, ki jih pridobi za kupnino eden od zakoncev v času trajanja zakonske zveze, v enaki meri pripadajo obema zakoncema.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakon te obveznosti ne nalaga. Zakonca pa lahko kljub temu v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sestavita popis premoženja, ki je v lasti vsakega od njiju.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Vsak zakonec lahko izvršuje dejanja običajnega upravljanja skupnega premoženja zakoncev. Dejanja izrednega upravljanja pa morata izvrševati zakonca skupaj. Zakon posebej določa, za katera dejanja se šteje, da so del izrednega upravljanja, za katero je zahtevana privolitev obeh zakoncev (člen 1322 CC). /p>
Na primer, privolitev obeh zakoncev je zahtevana za odtujitev nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, in zakonskega doma, tudi, če pripada le enemu od zakoncev. Če dejanja, za katera je potrebna privolitev obeh zakoncev, izvrši le eden od zakoncev brez privolitve drugega, se jih lahko na zahtevo slednjega razveljavi, če ta dejanja zadevajo odtujitev ali nastanek stvarne oziroma osebne pravice na nepremičnini. Če ta dejanja zadevajo premičnine, se jih lahko razveljavi le, če podelijo pravice na teh premičninah v obliki neodplačne lastninske pravice (člen 1326 CC).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Dejanja običajnega upravljanja skupnega premoženja zakoncev lahko samostojno izvršuje eden od zakoncev, a so zavezujoča tudi za drugega zakonca.
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Oba zakonca sta s skupnim premoženjem zakoncev in njunim osebnim premoženjem solidarno odgovorna za dolgove, povezane s skupnim premoženjem zakoncev, in za dolgove, ki jih povzročita za potrebe družine (člena 1327 in 1330 CC).
Dolgovi, povezani z osebnim premoženjem zakonca, predstavljajo del njegovih osebnih dolgov, kakor tudi dolgovi, povzročeni z izrednim upravljanjem skupnega premoženja zakoncev brez potrebne privolitve drugega zakonca. Upniki osebnih dolgov svojim zahtevkom zadostijo iz osebnega premoženja zadolženega zakonca. Če to ne zadostuje, pa lahko uporabijo tudi skupno premoženje zakoncev, vendar le v obsegu vrednosti deleža, ki ga ima zadolženi zakonec v skupnem premoženju zakoncev (člen 1329 CC).
