2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V uporabi sta dva sistema zakonskega premoženja zakoncev:

Sistem ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah (členi 1397-1402 HCC):

Ta sistem se uporabi v odsotnosti sklenjenega sporazuma med zakoncema. Sistem ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah (člen 1397 HCC) uvaja pravilo, po katerem sklenitev zakonske zveze nima nobenega vpliva na posebno premoženje zakoncev. Premoženje, ki sta ga zakonca imela pred in premoženje, ki ga pridobita po sklenitvi zakonske zveze, ostane njuno posebno premoženje, pri čemer sta oba ločeno odgovorna za svoje obveznosti s svojim posebnim premoženjem. Vendar pa je v primeru prenehanja zakonske zveze vsak zakonec upravičen do udeležbe v premoženju drugega zakonca, ki ga je ta pridobil po sklenitvi zakonske zveze, pod pogojem, da je prvi zakonec prispeval k pridobitvi tega premoženja (glej točko 5.1.).

Sistem skupnega premoženja (členi 1403-1415 HCC):

Po sistemu skupnega premoženja, ki sicer sploh ni razširjen, se zakonca dogovorita o ustanovitvi skupnega premoženja, ki obsega delež vsakega zakonca v premoženju drugega, vendar zakonca nimata pravice odtujiti svojega deleža v tem premoženju.

Premoženje, vključeno v sistem skupnega premoženja (člen 1405 HCC):

Če pogodba ne vsebuje določil glede obsega skupnega premoženja, se šteje, da je del skupnega premoženja vse premoženje, ki ga zakonca odplačno pridobita med trajanjem zakonske zveze, brez upoštevanja prihodkov iz premoženja, ki ga je posamezni zakonec imel v lasti pred sklenitvijo zakonske zveze. Skupno premoženje pa ne obsega naslednjega premoženja, četudi je bilo pridobljeno odplačno: 1. premoženja posameznega zakonca, ki je namenjeno izključno njegovi osebni uporabi oziroma opravljanju poklica, 2. zahtevkov, navedenih v členih 464 in 465 HCC (gre za zahtevke, ki so po svoji naravi tako tesno povezani z enim izmed zakoncev, da jih ni mogoče prenesti ali ločiti od osebe, oziroma za zahtevke, za katere je dogovorjeno, da jih ni mogoče prenesti na drugega), in 3. pravic intelektualne lastnine.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V odsotnosti drugačnega dokaza se domneva, da je posamezno premoženje (posebno premoženje posameznega zakonca)  del skupnega premoženja.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa sredstev.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je vsak izmed zakoncev odgovoren za vzdrževanje in razpolaganje s svojim lastnim premoženjem. Vendar pa lahko zakonec drugega pooblasti za upravljanje z njegovim posebnim premoženjem, pri čemer v odsotnosti drugačnega dogovora drugi zakonec ni odgovoren ali dolžan drugemu izročiti prihodkov iz naslova upravljanja s tem premoženjem. Šteje se, da so takšni prihodki namenjeni pokrivanju stroškov družinskih potreb (člen 1399HCC).
• Zakonca, ki izbereta sistem skupnega premoženja, se dogovorita o tem, kdo bo upravljal s skupnim premoženjem in kdo ga odsvajal, pa tudi o vprašanju, ali je v primeru razpolaganja s strani enega zakonca potrebno soglasje drugega.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Načeloma pa v obeh sistemih pravni posli enega zakonca zavezujejo le njega. Vendar pa je v primeru skupnega premoženja drugi zakonec subsidiarno odgovoren tudi za dolgove, ki jih prevzame eden izmed zakoncev, ki se nanašajo na upravljanje skupnega premoženja in družinske potrebe (glej točko 2.6.b).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je za obveznosti odgovoren zgolj tisti zakonec, ki je med trajanjem zakonske zveze prevzel določeno obveznost. Upnik lahko zahteva poplačilo obveznosti zgolj iz posebnega premoženja dolžnika.
• V režimu skupnega premoženja je zakonec odgovoren za obveznosti, ki jih je prevzel med trajanjem zakonske zveze, in ki se nanašajo na upravljanje skupnega premoženja in potrebe družine; upnik lahko za poplačilo obveznosti poseže na posebno premoženje dolžnika in na skupno premoženje; le v primeru, ko to premoženje ni zadostno, lahko upnik poseže na posebno premoženje drugega zakonca, a le glede polovice vrednosti terjatve (člen 1410 HCC). Upnik lahko za poplačilo osebnih dolgov, ki se ne nanašajo na upravljanje skupnega premoženja s strani zakonca, posežejo na posebno premoženje dolžnika; le v primeru, ko to premoženje ni zadostno, lahko upnik poseže na skupno premoženje, a le na polovico njene vrednosti (členi 1408-1409 HCC).

Print this topic

back to top