5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je v primeru prenehanja zakonske zveze vsak zakonec upravičen do udeležbe v skupnem premoženju drugega zakonca, ki ga je ta pridobil po sklenitvi zakonske zveze, pod pogojem, da je prvi zakonec prispeval k pridobitvi tega premoženja. V odsotnosti drugačnega dokaza se domneva, da prispevek zakonca ustreza tretjini pridobljenega premoženja. Enako velja v primeru, ko sta bila zakonca ločena več kot tri leta. Vse, kar zakonec prejme kot darilo, volilo ali dediščino, se ne šteje kot del pridobljenega premoženja (člen 1400 HCC).
• Če sta zakonca izbrala sistem skupnega premoženja, ob razvezi sistem skupnega premoženja preneha in pride do delitve skupnega premoženja, če je to potrebno. V odsotnosti drugačnega dogovora delitev premoženja urejajo določbe, ki urejajo prenehanje skupnih pravic in delitev skupnega premoženja v skladu s členom 796 in naslednjimi HCC in v skladu z določbami Grškega zakona o pravdnem postopku, ki urejajo delitev skupnega premoženja. Skupno premoženje se deli na podlagi pogodbene poravnave ali s strani sodišča, v kolikor nastane spor (členi 1414 in 798-799 HCC). Vsak zakonec je upravičen do polovice skupnega premoženja.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah dolžnik ostane odgovoren za obstoječe obveznosti tudi po razvezi zakonske zveze. Dolžnik je odgovoren tudi s svojim posebnim premoženjem.
• Tudi v sistemu skupnega premoženja ostane dolžnik odgovoren za obstoječe obveznosti tudi po razvezi zakonske zveze. Vendar pa v primeru obveznosti, ki jih prevzame dolžnik med trajanjem zakonske zveze, ki se nanašajo na upravljanje skupnega premoženja in zadovoljevanje družinskih potreb, delitev premoženja, ki sledi prenehanju skupnega premoženja, ne vpliva na stvarne pravice upnikov na skupnem premoženju (člen 803 HCC).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Noben obvezen zahtevek za izplačilo razlike ne obstaja. Vendar pa lahko zakonec vloži takšen zahtevek na podlagi določb, ki urejajo neupravičeno obogatitev.

Print this topic

back to top