5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti se skupno premoženje med zakonca razdeli v skladu z določbami o prekinitvi skupnega lastništva. V skladu z Zakonom o stvarnem pravu se, ko solastništvo preneha, premoženje razdeli v skladu z dogovorom, ki ga sprejmejo solastniki. Če solastniki dogovora ne dosežejo, o zadevi odloči sodišče.

Delitev skupnega premoženja se lahko opravi samo po prenehanju premoženjske skupnosti (zaradi smrti enega od zakoncev ali razveze zakonske zveze, ali prek sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema , s katero se določi drugo premoženjsko razmerje). Za premoženje, ki ni bilo razdeljeno, velja domneva, da je skupno premoženje zakoncev, dokler ni razdeljeno.

V premoženjskih skupnostih razmejenih koristi in ločenega premoženja zakonca nimata skupnega premoženja, zato se delitev premoženja ne opravi.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Veljajo enaka pravila kot tista, opisana pod točkama 2.5. in 2.6.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Ne glede na veljavno premoženjsko razmerje med zakoncema, velja domneva da, če so denarni izdatki za družino enega od zakoncev višji od tistih drugega zakonca, tak zakonec nima pravice zahtevati odškodnine za tisti del, ki presega izdatke drugega zakonca.

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti velja da mora zakonec, ki je upravičen razpolagati s skupnim premoženjem, pa tega uporabi v korist svojega ločenega premoženja, plačati odškodnino v vrednosti uporabljenega premoženja. Ta odškodnina se bo štela za del skupnega premoženja. Če zakonec uporabi svoje ločeno premoženje v korist skupnega premoženja, lahko zahteva, da se vrednost uporabljenega premoženja poplača iz skupnega premoženja.

premoženjskih skupnostih razmejenih koristi ima zakonec ob koncu zakonskega premoženjskega razmerja pravico zahtevati poravnavo in denarno odškodnino. Skupnost razmejenih koristi ugasne s smrtjo enega od zakoncev, razvezo zakonske zveze, s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema , s katero se določi drugo premoženjsko razmerje, ali zaradi odločitve sodišča na zahtevo enega od zakoncev.

Tista dela ločenih premoženj vsakega zakonca, ki sta se med trajanjem skupnosti razmejenih koristi (pridobljeno premoženje) povečala, se medsebojno pobotata.

Za določanje obsega premoženja za pobot, se sestavi popis premoženja vsakega zakonca, ki vsebuje seznam vsega premoženja zakoncev (skupno premoženje) in kaže premoženje obeh zakoncev ob začetku zakonske zveze ali premoženjskega razmerja (osnovna sredstva) in premoženje obeh zakoncev, pridobljeno do konca zakonske zveze ali premoženjskega razmerja (pridobljeno premoženje) ter vrednost tega premoženja.

Iz pobota je treba izvzeti:

• premoženje zakonca, ki ga je ta pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze;
• premoženje, neodplačno pridobljeno med trajanjem zakonske zveze (kot so darila ali zapuščina);
• pravice, ki zakoncu pripadajo zaradi zdravstvenih težav ali telesnih poškodb in pravice, ki temeljijo na državnem in obveznem pokojninskem zavarovanju;
• premoženje, pridobljeno kot nadomestilo za premoženje, ki ni predmet pobota.

V premoženjskem razmerju ločenega premoženja se zakonca v zvezi z njunim premoženjskim razmerjem obravnavata, kot da zakonske zveze nista sklenila. Tako so edina pravna sredstva, ki so zakoncu na voljo, splošni odškodninski zahtevki (za, na primer, neupravičena obogatitev, odškodnina za škodo).

Print this topic

back to top