5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Prenehanje zakonske zveze povzroči prenehanje skupnega zakonskega premoženja. Če sta zakonca poročena po zakonitem postopku, si posamezni zakonec ponovno prilasti svoje ločeno premoženje (člen 1467 CC), skupno premoženje pa se med njiju razdeli na polovico (člen 1475 CC). Pred to delitvijo se pripravi popis zapadlih povračil (člen 1468 CC) iz skupnosti posameznemu zakoncu (člen 1433 CC) ali posameznega zakonca skupnosti (člen 1437 CC). Če je zakonec dolžnik, se zmanjša njegov delež v razdelitvi skupnega premoženja. Če je upnik, lahko svojo pravico uveljavlja v obliki prilastitve skupnega premoženja.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

V primeru prenehanja zakonske zveze posamezni zakonec ostane odgovoren za svoje ločene dolgove, nastale v času trajanja zakonske zveze. Zakonec, ki je sklenil skupni dolg, ostane za ta dolg v celoti odgovoren (člen 1482 CC). Drugi zakonec je odgovoren za polovico dolga, a ga ni mogoče tožiti za znesek, ki presega vrednost skupnega premoženja, ki mu je dodeljeno (člen 1483 CC).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

V primeru prenehanja skupnosti se upošteva vsa povračila med zakoncema in skupnostjo (glej 5.1 zgoraj)

5.3.1. V primeru premoženjskega razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje deli na enake dele:
- Ali je zahtevek potrebno izpolniti s plačilom ali v naravi?
- Kako se zahtevek ocenjuje?
- Kakšna je količina izravnalnega plačila?
- Kdaj se zahtevek odredi?

V režimu skupnosti presežka ni skupnosti oziroma skupnega premoženja. Ko režim preneha, ima zakonec, ki je zbral manj premoženja, enostaven osebni zahtevek do drugega zakonca. Pravice do poravnave v naravi ne more uveljavljati, razen če se oba zakonca dogovorita drugače, ali če je to določeno v odločbi sodišča (člen 1576 CC). Ta zahtevek za udeležbo znaša polovico razlike med premoženjem, ki ga je posamezni zakonec zbral v času trajanja režima (člen 1575 CC), ob upoštevanju njunega izvirnega premoženja in končnega premoženja (členi 1570-1574 CC). Če se je par odločil za izbirno francosko-nemško ureditev udeležbe pri pridobitvah, se uporabijo ista pravila. Vloga za udeležbo je časovno omejena na tri leta po prenehanju ureditve (člen 1578, odstavek 4 CC).

Pri ločevalni ureditvi premoženja ni več ne skupnosti ne skupne lastnine. Zakonca pa vseeno lahko imata nadrobno medsebojno knjigovodstvo, posebej v primerih, kadar sredstva enega od zakoncev pomagajo bogatiti drugega.

Print this topic

back to top