Uredba Bruselj II določa pravila za neposredno pristojnost v postopkih, povezanih s prenehanjem zakonske zveze, sodno ločitvijo in razveljavitvijo zakonske zveze. Uredba ne pokriva sporov, povezanih izključno z lastninskimi posledicami zakonske zveze. Sodniki morajo pri določanju pristojnosti francoskih sodišč pred uporabo nacionalnih pravil o pristojnosti avtomatsko upoštevati pravila o pristojnosti, ki izhajajo iz te uredbe.

Uredba Bruselj II tožnikom zagotavlja možnost izbire med dvema glavnima meriloma za določitev pristojnosti: običajno prebivališče (člen 3-I-a) ali državljanstvo (člen 3-I-b). Tako lahko tožniki izbirajo med sedmimi primeri pristojnosti (Cass. civ. I, 24. september 2008, pritožba št. 07-20.248).

V sporih, ki se nanašajo izključno na premoženjske posledice zakonske zveze, se mednarodno pristojnost določi z razširitvijo pravil o pristojnosti domačega prava.

V domačem pravu je za osebne zadeve izključno pristojen sodnik sodišča za družinske zadeve. Pristojno sodišče je sodišče v kraju prebivališča para. Če ima par ločeni prebivališči, je pristojen sodnik sodišča za družinske zadeve kraja prebivališča zakonca, ki običajno prebiva z mladoletnimi otroki, v ostalih primerih pa sodnik sodišča za družinske zadeve v kraju prebivališča zakonca, ki ni vložil zahtevka za prenehanje zakonske zveze (člen 1070 C.P.C.).

Francoski sodnik je pristojen tudi, če ima ena od strank v sporu francosko državljanstvo (14. in 15. člen CC).

Za vse pravne postopke, razsodbe in listine, izdane do 28. januarja 2019 ali pozneje, ne glede na datum poroke, se bo uporabljala pravna uredba Sveta (EU) št. 2016/1103 z dne 24. junija 2016.

Ta Uredba predpisuje sodno pristojnost, kakor sledi:

- Za zadeve, povezane z zakonskim premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev, je pristojno sodišče, ki se ukvarja z dedovanjem (4. člen).

- Za zadeve, povezane z ureditvijo zakonskega premoženja v primeru zahteve po razvezi, sodni ločitvi ali razveljavitvi zakonske zveze, je večinoma pristojno sodišče, ki se ukvarja z zakonskimi spori.

-V drugih primerih se zakonca lahko dogovorita, da bo pristojna država članica, katere pravo je uporabno, ali pa država članica, v kateri sta se poročila. Takšen dogovor mora biti pisen, datiran in podpisan od obeh zakoncev. Če ni dogovora, so sodišča držav članic praviloma pristojna za vse zadeve, ki so povezane z urejanjem njunega zakonskega premoženja, razen v primeru smrti enega od zakoncev ali ob družinskem sporu, povezovalni dejavnik pa je

• skupno stalno prebivališče zakoncev v času, ko sodišče začne postopek; če ga nimata,
• zadnje skupno prebivališče zakoncev, čeprav eden od njiju še vedno stanuje tam; če ni bilo niti tega,
• stalno prebivališče toženca; in če ni niti tega,
• skupno državljanstvo zakoncev.

Francoskih notarjev te določbe o pristojnosti ne zavezujejo, izvzemši pravne spore, in smejo torej delovati prosto, na primer pri zapisu poročne pogodbe ali dogovora o izbranem pravu.

Print this topic

back to top