2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
V odsotnosti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se za zakonca uporablja režim skupnega premoženja zakoncev: skupne pridobitve (členi 1400-1491 CC). Premoženje, pridobljeno v zameno za plačilo po sklenitvi zakonske zveze, je skupno. Premoženje, ki ga eden od zakoncev že ima na dan sklenitve zakonske zveze ali ga pridobi kot darilo, zapuščino ali dediščino, ter premoženje „osebne narave“, je v ločeni lasti (posebno premoženje posameznega zakonca) (člen 1404 CC).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Za premoženje zakoncev se šteje, da je skupno, če se ne dokaže, da je v ločeni lasti (člen 1402 CC).
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakoncema ni treba sestaviti popisa premoženja.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Vsak zakonec lahko upravlja in odtuji svoje ločeno (posebno) premoženje (člen 1428 CC) in skupno premoženje (člen 1421, odstavek 1 CC). Nekatere transakcije, povezane s skupnim premoženjem, pa morata zaradi njihove resnosti izvrševati oba zakonca. To pomeni, da morata transakcijo izvršiti oba zakonca ali eden od njiju, vendar s privolitvijo drugega. Ta zahteva se uporablja posebej za: odtujitve skupnega premoženja brez upoštevanja in dodelitev skupnega premoženja v jamstvo za dolg do tretje stranke (člen 1422 CC) in odtujitve, povezane z nepremičninami, poslovnimi sredstvi in neprenosljivimi kapitalskimi deleži ter s tem povezanimi pravicami, ki so v skupni lasti (člen 1424 CC).
Če eden od zakoncev ta pravila krši, lahko drugi zakonec zahteva preklic (člen 1427 CC).
V primeru nepravilnega izvrševanja pooblastil ali nesposobnosti enega zakonca, lahko drugi zakonec od sodišča zahteva, da ga nadomesti pri izvrševanju teh pooblastil (člen 1426 CC).
Končno, zakonca ne smeta samostojno odtujiti pravic, s katerimi je zagotovljeno stanovanje družine (člen 215, odstavek 3 CC).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Zakonec lahko upravlja s svojim ali posebnim premoženjem drugega zakonca, če je za to izrecno pooblaščen (člen 1431 CC), na podlagi tihega sporazuma (člen 1432 CC) ali odločbe sodišča (člen 1429 CC).
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Dolgove, ki izhajajo iz obdobja pred sklenitvijo zakonske zveze, se odplača iz posebnega premoženja in prihodkov zadolženega zakonca (člen 1410 in 1411 CC). Dolgove, nastale v času trajanja zakonske zveze, se lahko izvršuje iz posebnega premoženja zadolženega zakonca in skupnega premoženja (člen 1413 CC).
V odsotnosti privolitve drugega zakonca se lahko dolgove, nastale s posojili ali poroštvom, izvršuje le na ločenem premoženju in prihodkih pogodbenega zakonca in ne na skupnem premoženju (člen 1415 CC).
Končno, če dolg solidarno skleneta oba zakonca, se lahko izvrši na celotno družinsko premoženje (člen 1418 CC). To velja predvsem za vse dolgove, povzročene za vzdrževanje gospodinjstva ali izobraževanje otrok (člen 1414 CC).
