5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V skladu s sistemom zakonskega premoženja na Finskem je datum začetka razveznega postopka odločilen za obseg premoženja, ki se vključi v delitev zakonskega premoženja (premoženje, za katerega velja zakonska pravica). Tako se zakonska pravica enega zakonca ne nanaša na premoženje, ki ga drugi zakonec pridobi, deduje, ali prejme kot darilo po tem datumu. Pri delitvi se upošteva vrednost premoženja na dan delitve. Vsak zakonec je upravičen do polovice čistega zakonskega premoženja drugega zakonca (35. člen Zakona o zakonski zvezi). Delež vsakega zakonca se izračuna tako, da se ugotovi skupna vrednost zakonskega premoženja, ki jo potem delimo z dve. Nato se odštejejo zasebne obveznosti vsakega zakonca pred začetkom razveznega postopka in delež zakonca v skupnih obveznostih (99. člen Zakona o zakonski zvezi). V kolikor je zakonec prezadolžen se šteje, da nima nobenih sredstev. V kolikor vrednost premoženja enega zakonca, na katerem ima zakonsko pravico, presega vrednost premoženja drugega zakonca, se razlika izravna. Končni rezultat delitve se lahko prilagodi (osmisli), če je neupravičeno v škodo enega izmed zakoncev, kot rezultat delitve pa bi drugi zakonec prejel neupravičeno korist (103. b člen Zakona o zakonski zvezi).

V kolikor sta zakonca sklenila poročno pogodbo, s katero sta medsebojno izključila zakonsko pravico, po razvezi pride zgolj do ločitve premoženja. V postopku delitve premoženja prejmeta zakonca vsak svoje premoženje. Končni rezultat delitve premoženja se lahko prilagodi z odločitvijo, da obstaja na delu ali celoti premoženja zakonca zakonska pravica. V tem primeru je drugi zakonec upravičen do polovice sredstev, na katerih ima zakonsko pravico. Prilagoditev se v primeru razveze opravi denimo v primeru, ko bi enemu izmed zakoncev ostalo veliko premoženje, drugi zakonec pa ne bi imel nobenega bivališča (103. b člen Zakona o zakonski zvezi).

Če drugače ni mogoče opraviti delitve premoženja ali če skupnega premoženja ni mogoče razdeliti, lahko sodišče privoli v prodajo premoženja in razdeli izkupiček med zakonca.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Oba zakonca ostaneta odgovorna za obveznosti, ki sta jih prevzela skupaj oziroma ki sta jih prevzela v zvezi z vzdrževanjem družine med trajanjem zakonske zveze. V primeru oslabitve osebnega odnosa pred začetkom razveznega postopka je lahko zakonec prost odgovornosti za obveznosti, ki jih je drug zakonec prevzel v zvezi z vzdrževanjem družine po ločitvi, pod pogojem, da je bil upnik seznanjen z ločitvijo.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

V kolikor zaradi delitve en zakonec prejme manj kot bi bil upravičen, mu lahko drugi zakonec izplača razliko. Razlika pa se lahko poravna tudi s prenosom premoženja na drugega zakonca.

Print this topic

back to top