5 Kakšne so posledice razveze zakonske zveze/ločitve?
5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?
Načelo ločenega (posebnega) premoženja velja vse do razveze oziroma ločitve. V trenutku razveze in ločitve se skupno in posebno premoženje zakoncev deli v skladu z načelom, da je treba poskrbeti za oba zakonca in vse odvisne otroke (člen 3(2)(a) Zakona o spremembi ureditve sodne razveze in družinskega prava iz leta 1989 in člen 5 Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996), v skladu z zakonsko zahtevo, da so vsi zahtevki za uveljavljanje pravic v skladu s pravičnostjo (člen 16(5) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člen 20(5) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996), in v skladu z načelom, da mora sodišče upoštevati 12 zakonskih dejavnikov iz člena 16(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člena 20(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996. Tako sodišče določi v vsakem posameznem primeru delež posameznega zakonca v premoženju na podlagi subjektivne presoje, ob upoštevanju okoliščin zakonske zveze, vključno, a ne omejeno na učinek vlog, ki sta jih prevzela zakonca med trajanjem zakonske zveze, žrtve in prispevek enega ali obeh zakoncev, in njune trenutne in bodoče zmožnosti zaslužka. V primerih, ko imata zakonca skromne dohodke, je sodišče praviloma osredotočeno na zadovoljevanje osnovnih potreb odvisnega zakonca in otrok, kar vključuje tudi zagotavljanje domovanja zanje. Vendar pa sodišče ne skrbi zgolj za potrebe odvisnega zakonca. V primerih, kjer imata zakonca dovolj premoženja, sodišča praviloma manj premožnemu zakoncu oziroma zakoncu, ki zasluži manj, dodeli eno tretjino premoženja. Krivda enega izmed zakoncev ne vpliva na delitev premoženja, razen, v kolikor je krivda "huda in očitna".
5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?
Obveznosti enega izmed zakoncev ostanejo njegova odgovornost po ločitvi oziroma razvezi, če sodišče ne odloči drugače. Takšen prenos obveznosti po sklepu sodišča je lahko del poravnave, ki jo sodišče ukaže v interesu poštenosti.
5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?
Sodišče lahko tudi v interesu pravičnosti odredi, da eden izmed zakoncev drugemu plača določen enkraten znesek (člen 16(5) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člen 20(5) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996) ob upoštevanju 12 zakonskih dejavnikov, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 16(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člen 20(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996).
