2 Vai ir laulāto mantisko attiecību režīms, kuru regulē likums, un, ja jā, tad ko tas nosaka?
2.1. Lūdzu, aprakstiet vispārējus principus: Kādas mantas ir laulāto mantas kopības daļa? Kādas mantas ir laulāto atsevišķā īpašuma daļa?
Člen 13 Zakona 232/91 določa, da zakonska zveza ne vpliva na premoženjsko neodvisnost zakoncev; vsak zakonec obdrži in pridobiva svoje lastno premoženje tudi po sklenitvi zakonske zveze. Zakonca lahko seveda pridobita skupno premoženje; vendar ima v tem primeru vsak zakonec nerazdeljen delež te lastnine. Če se zakonska zveza razveljavi ali razveže ali če se strani ločita, lahko vsaka stran zahteva svoj prispevek k povečanju premoženja drugega zakonca (glej 5.1).
Za prispevek zakonca k povečanju premoženja drugega zakonca se ovrgljivo domneva, da znaša eno tretjino povečanja. Če vlagatelj dokaže, da je bil njegov delež večji od ene tretjine, mu lahko sodišče za družinske zadeve kot nadomestilo dodeli višji znesek. Zakonodajalec z uvedbo domneve priznava, da se lahko vlagatelj, pogosto po več letih zakona, sooči s težavami pri dokazovanju svojega prispevka. Če dokazila pred sodiščem glede obsega prispevka vlagatelja k povečanju premoženja drugega zakonca niso neovrgljiva, lahko sodišče za družinske zadeve odredi, da se vlagatelju v skladu z domnevo dodeli eno tretjino povečanja. Če vlagatelj želi, da se mu dodeli znesek, ki presega eno tretjino povečanja, mora predložiti zadostna dokazila, s katerimi dokaže, da je njegov prispevek presegal eno tretjino.
2.3. Vai laulātiem jāizveido laulāto mantu reģistrs? Ja jā, tad kad un kādā veidā?
Predmet vloge za razdelitev zakonskega premoženja v skladu s členom 14 Zakona 232/91 (glej 5.1) je povečanje premoženja in ne premoženje samo. Sodišče za to, da ugotovi, ali se je v času zakonske zveze strani premoženje povečalo, primerja premoženje, ki ga je imel posamezni zakonec v času sklenitve zakonske zveze, s premoženjem, ki ga je imel posamezni zakonec v času ločitve. Če povečanja ni ali če se je premoženje zakonca zmanjšalo, se člen 14 ne uporablja in drugi zakonec ne more zahtevati ničesar. Z vidika zgoraj navedenega je bistveno dokazati, da se je v času zakonske zveze strani povečalo zakonsko premoženje. Odločitev o tem, ali se navedeno izvede s pripravo popisa premoženja ali z drugimi sredstvi, sprejmeta strani.
2.4. Kurš ir atbildīgs par mantas administrēšanu? Kurš ir tiesīgs rīkoties ar mantu? Vai viens laulātais drīkst rīkoties ar mantu/pārvaldīt to patstāvīgi vai ir nepieciešams saņemt otra laulātā piekrišanu (piemēram, gadījumos, kad ir nepieciešams rīkoties ar laulāto mājokli)? Ja piekrišanas nav, kā tas ietekmē uz darījuma spēkā esamību un piešķir saistošu spēku pret trešajām personām?
Kot je navedeno zgoraj, člen 13 Zakona 232/91 določa, da zakonska zveza ne vpliva na premoženjsko neodvisnost zakoncev; vsak zakonec obdrži in pridobiva svoje lastno premoženje tudi po sklenitvi zakonske zveze. Posamezen zakonec tako upravlja s svojim lastnim premoženjem.
2.5. Vai viena laulātā likumīgi darījumi ir saistoši otrām laulātajam?
Nē.
2.6. Kurš ir atbildīgs par parādiem, kas radušies laulības laikā? Kādu īpašumu var izmantot kreditori savu prasījumu apmierināšanai?
Načeloma je za svoj dolg odgovoren posamezen zakonec, razen, če se uporabljajo posebne okoliščine. Za izpolnitev zahtevka upnika se lahko uporabi le premoženje zadevnega zakonca.
