Istospolne skupnosti Zakon (1994:1117) o istospolnih skupnostih (Zakon o istospolnih partnerstvih) je prenehal veljati konec aprila 2009. Takrat so istospolni partnerji pridobili pravico skleniti zakonsko zvezo. Razveljavljeni Zakon o istospolnih partnerstvih pa ima še vedno pravne učinke v zvezi z istospolnimi skupnostmi, ki so sklenili partnerstvo do konca aprila 2009 in v tem času še niso sklenili zakonske zveze. Za registrirana partnerja se v celoti uporablja sistem odloženega skupnega premoženja.

Zunajzakonska skupnost Po švedskem pravu zunajzakonsko skupnost ureja poseben zakon, in sicer Zakon o zunajzakonski skupnosti (2003:376). Zakon o zunajzakonski skupnosti se uporablja za dve osebi različnih ali enakega spola, ki nista sklenili zakonske zveze, in stalno bivata skupaj v osebnem odnosu in si delita gospodinjstvo. Namen zakona je zaščititi finančno šibkejšega partnerja; zunajzakonska skupnost ni predmet registracije. Po koncu zunajzakonske skupnosti (člen 2) lahko kateri koli od partnerjev v enem letu zahteva delitev premoženja (člen 8). Delitev premoženja po Zakonu o zunajzakonski skupnosti poteka na enak način kot po Zakonu o zakonski zvezi. Vendar pa je obseg premoženja, ki je predmet delitve po Zakonu o zunajzakonski skupnosti, veliko bolj omejen, saj so predmet delitve zgolj skupno domovanje in gospodinjski predmeti, ki so bili pridobljeni za njuno souporabo (takoimenovano premoženje zunajzakonskih partnerjev). V delitvi ni zajeto premoženje, ki se praviloma uporablja za rekreacijo, ali premoženje, pridobljeno pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Predmet delitve je čista vrednost premoženja zunajzakonskih partnerjev, pri čemer lahko partner, ki je lastnik večine premoženja izbere, ali bo drugega izplačal v denarju ali nanj prenesel enakovredno premoženje (člen 17). Zunajzakonski partner, ki najbolj potrebuje domovanje, lahko pridobi pravico do skupnega domovanja ob prenehanju zunajzakonske skupnosti tudi v primeru, ko je skupno domovanje izključna last drugega partnerja, pri čemer se šteje, da je prvi partner najemnik (v švedščini: bostadsrätt) (člen 22). Za zunajzakonska partnerja se uporabljajo enake določbe o odtujitvi skupnega domovanja kot za zakonca (členi 23-25). Zunajzakonska partnerja se lahko dogovorita o izključitvi pravil o delitvi premoženja, ki jih predpisuje Zakon o zunajzakonski skupnosti (člen 9). Zahtevo za delitev premoženja je treba vložiti najkasneje v enem letu po koncu skupnosti (člen 8, odstavek 2). Poleg tega lahko zunajzakonska partnerja, tako kot zakonca, skleneta predpogodbo o delitvi premoženja ob prenehanju zunajzakonske skupnosti (člen 9).

Print this topic

back to top