V skladu s pravom o zakonskem premoženju: če ni drugače določeno s pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ali aktom, s katerim se spreminja, si zakonca razdelita skupno premoženje na dva enaka dela oziroma po načelu "fifty-fifty". Preživeli zakonec tako v vsakem primeru postane edini lastnik polovice skupnega premoženja.
V skladu s pravom o dedovanju tudi druga polovica skupnega premoženja preide v popolno last preživelega zakonca, če nista imela otrok. Če imata otroke, pripada otrokom gola lastninska pravica do druge polovice. Preživeli zakonec ima pravico do užitka na tej polovici skupnega premoženja. V pogodbo o zakonski zvezi urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema je moč vključiti posebne določbe, s katerimi se zagotovi prednostno dedovanje preživelega zakonca po smrti zapustnika (členi 1457 - 1460 CZ).

Preživeli zakonec uživa posebno zaščito tudi v skladu s pravom o dedovanju. Zato minimalni delež (nujni delež) zapuščine obvezno pripada preživelemu zakoncu, otrokom ter očetu in materi pokojnika. Vendar pa ima preživeli zakonec vedno najmanj pravico do užitka na polovici premoženja iz zapuščine. Ta polovični delež zajema najmanj pravico do užitka na nepremičnem premoženju, ki je služilo kot skupno prebivališče, in do predmetov, ki se v njem nahajajo (člen 745.a in člen 915.a CZ).

S 1. septembrom 2018 bodo nastopile spremembe na področju prava glede nujnega deleža zapuščine. Oče in mati po umrlem namreč ne bosta več vključena v krog oseb, ki imajo pravico do nujnega deleža. Prav tako novi zakon zagotavlja nespremenjeni “razpoložljivi delež” (v nasprotju z nujnim deležem) v višini ene polovice zapuščine, kar pomeni, da bo izračun nujnega deleža med otroci sedaj drugačen – imajo pravico do manjšega deleža kot po sistemu, ki velja do septembra 2018. Zaščita preživelega zakonca ostaja nespremenjena.

Print this topic

back to top