3 Kako lahko zakonca urejata svoje premoženjsko razmerje?
3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
Režim skupnega premoženja lahko zakonca z medsebojnim dogovorom spremenita (člen 210 CC). Izbiro režima ločenega premoženja lahko zakonca razglasita tudi v okviru sklenitve zakonske zveze (člen 162 CC).
Zakon predpisuje dva izbirna režima zakonskega premoženja: režim ločenega premoženja in režim dogovorne skupnosti premoženja.
Režim ločenega premoženja se povsem razlikuje od zakonskega režima: vsak zakonec ostane izključni lastnik in zadrži izključno pravico uporabljati in upravljati s premoženjem, ki ga je prejel pred sklenitvijo in med trajanjem zakonske zveze, in je za svoje lastne obveznosti odgovoren s svojim posebnim premoženjem (člena 215 in 217 CC).
Premoženje, ki ga zakonca pridobita skupaj, je predmet običajnih pravil o solastnini.
Režim dogovornega skupnega premoženja, ki je veliko manj običajen, je spremenjen zakonski režim skupnega premoženja. Vsebino določita zakonca, vendar pri tem ne smeta:
- se posplošeno sklicevati na zakonodajo ali običaje, temveč morata natančno navesti vsebino dogovora, ki naj se uporabi za njuna premoženjska razmerja;
- vključiti v dogovorni režim skupnega premoženja premoženje, ki je navedeno v alinejah c), d) in e) točke 2.1.;
- spremeniti določb o upravljanju skupnega premoženja ali določb o enakosti deležev glede premoženja, ki naj bo predmet zakonskega režima skupnega premoženja (člen 210 CC).
Čeprav ne gre za dogovorni režim in se nanaša zgolj na točno določen premoženje, zakonodajalec govori tudi o Starševskem skladu. S tem skladom, ki lahko obstaja tako v primeru zakonskega ali dogovornega režima, lahko eden izmed zakoncev, oba zakonca, ali tretja oseba navede določeno premično ali nepremično premoženje, ki je vpisano v register, ali vrednostne papirje, ki so namenjeni zadovoljevanju družinskih potreb. Takšno premoženje je predmet rednih določb glede upravljanja; na to premoženje upnik ne more poseči, če ve, da je bila obveznost prevzeta iz kakršnega koli naslova, razen zadovoljevanja družinskih potreb (člen 167 in nasl.).
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Dogovor o skladu je treba skleniti v prisotnosti dveh prič kot verodostojno listino, sicer še šteje za ničnega.
Izbiro režima ločenega premoženja lahko zakonca razglasita tudi v okviru sklenitve zakonske zveze (člen 162 CC).
3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Sporazum lahko zakonca skleneta kadarkoli pred sklenitvijo ali med trajanjem zakonske zveze. V kolikor je sporazum sklenjen pred sklenitvijo zakonske zveze, velja z dnem sklenitve zakonske zveze. Če je sporazum sklenjen kasneje, pa stopi v veljavo takoj.
V vsakem primeru sporazum učinkuje v razmerju do tretjih oseb zgolj, če je naveden v opombi vpisa o sklenjeni zakonski zvezi, ki ga vzdržuje matični urad (člen 162 CC).
3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Dogovor se lahko kadarkoli spremeni v obliki verodostojne listine (člen 163 CC). Zakon št. 142 z dne 10.5.1981 je preklical zahtevo po soglasju sodišča za veljavnost spremembe dogovora. Vendar pa se soglasje še vedno zahteva v primeru spremembe dogovorov, sklenjenih v obliki verodostojne listine pred 7.5.1981.
