5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V odsotnosti drugačnega dogovora s prenehanjem zakonske zveze preneha tudi skupno premoženje, ki se nato deli (člen 148, odstavek 1 OZ). Delitev lahko opravita zakonca s sporazumom ali sodišče na zahtevo enega izmed zakoncev. V obeh primerih se domneva, da sta deleža obeh zakoncev v skupnem premoženju enaka. Vsak izmed zakoncev je upravičen zahtevati nadomestilo za svoj prispevek k skupnemu premoženju iz svojega posebnega premoženja, po drugi strani pa je tudi dolžan dati nadomestilo za vse, s čimer je obremenil skupno premoženje v korist posebnega. Pri delitvi skupnega premoženja je treba zlasti upoštevati potrebe mladoletnih otrok, pa tudi prispevek vsakega izmed zakoncev k skrbi za družino in njun prispevek k pridobivanju in vzdrževanju premoženja. Pri ugotavljanju vložka se upošteva tudi skrb za skupne otroke in vzdrževanje skupnega gospodinjstva (člen 150 OZ).

V kolikor v roku treh let od prenehanja skupnega premoženja ne pride do dogovora o delitvi premoženja in nobeden izmed zakoncev ne zahteva, da sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja, se šteje, da posamezni kosi premičnega premoženja pripadajo tistemu zakoncu, ki jih je uporabljal za zadovoljevanje svojih potreb, za potrebe družine ali za gospodinjstvo kot izključni lastnik. Premično in nepremično premoženje je v skupni lasti zakoncev, pri čemer sta deleža obeh zakoncev enaka. Enako velja za druge skupne premoženjske pravice zakoncev, denimo pravice do skupnih depozitov in zahtevkov (člen 149, odstavek 4 OZ).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Po preteku treh let od delitve velja pravna domneva, da sta nekdanja zakonca v enakem deležu odgovorna za skupne obveznosti. V primeru izvensodne ali sodne poravnave zakoncev se uredijo tudi obveznosti iz dolgov, nastalih med trajanjem zakonske zveze in ki izhajajo iz skupnega upravljanja. Poravnava učinkuje le v razmerju med zakoncema in ne v razmerju do tretjih oseb. Tako imajo tretje osebe pravico zahtevati poplačilo obveznosti od katerega koli nekdanjega zakonca.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Vsak zakonec lahko zahteva povrnitev stroškov skupnega premoženja, ki so bremenili njegovo posebno premoženje. Povrnitev stroškov gre v breme deleža drugega zakonca na skupnem premoženju.

Pri ureditvi razmerij glede skupnega premoženja se sredstva delijo med zakoncema v razmerju do njunih deležev. V kolikor vrednost sredstev, ki jih pridobi zakonec, presega vrednost njegovega deleža v skupnem premoženju, je zakonec dolžan plačati drugemu zakoncu nadomestilo v denarju.

Print this topic

back to top