Pravice zakonca ob smrti drugega zakonca so odvisne od tega, ali je zapustnik sestavil oporoko ali ne. V kolikor zakonec umre brez oporoke in brez drugih dedičev, je preživeli zakonec upravičen do celotne zapuščine po umrlem zakoncu (člen 67(1) Zakona o dedovanju iz leta 1965). Če zakonec umre brez oporoke in zapusti otroke in zakonca, je preživeli zakonec upravičen do dveh tretjin zapuščine po umrlem zakoncu (člen 67(2)(a) Zakona o dedovanju iz leta 1965). Kadar pa je zakonec sestavil oporoko in ima zgolj preživelega zakonca, ne pa otrok, je preživeli zakonec upravičen do ene polovice zapuščine umrlega zakonca (člen 111(1) Zakona o dedovanju iz leta 1965), ne glede na določila oporoke. Kadar pa je zakonec sestavil oporoko in zapusti preživelega zakonca in otroke, je preživeli zakonec upravičen do ene tretjine zapuščine umrlega zakonca (člen 111(2) Zakona o dedovanju iz leta 1965), ne glede na določila oporoke.

Ob ločitvi lahko vsak zakonec zahteva prenehanje dedne pravice drugega zakonca (člen 14 Zakona o družinskem pravu iz leta 1995). Po razvezi zakonske zveze zakonca izgubita pravice, ki jima sicer gredo po Zakonu o dedovanju iz leta 1965. Vendar pa lahko po razvezi in v primeru kasnejše smrti enega izmed (nekdanjih) zakoncev, preživeli (nekdanji) zakonec od sodišča zahteva del zapuščine sodišče takšno zahtevo sprejme, če šteje, da je upravičena in se prepriča, da zakonec ni bil ustrezno preskrbljen tekom življenja umrlega zakonca (člen 18(1) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996). Ob razglasitvi razveze oziroma kadarkoli kasneje, po vlogi za uveljavljanje pravice po smrti, lahko eden ali oba zakonca zahtevata, da sodišče odloči, da njegove pravice ugasnejo (člen 18(10) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996).

Print this topic

back to top