Zakonca medsebojno dedujeta ne glede na to, kateri režim zakonskega premoženja se uporablja. Na primer, v primeru režima skupnega premoženja zakoncev preživeli zakonec obdrži svoj delež, ki znaša eno polovico skupnega premoženja zakoncev, in pridobi ustrezen delež skupnega premoženja zakoncev, do katerega je bil upravičen pokojni zakonec. Če ni oporoke zakon določa, da so prvi dediči pokojnikovi otroci in zakonec, in da podedujejo enake deleže. Delež, do katerega je upravičen preživeli zakonec, pa ne sme biti manjši od ene četrtine celotne zapuščine. Če pokojnik ne zapusti nobenih potomcev, dediščina pripada preživelemu zakoncu in roditeljem pokojnika. Če je eden od roditeljev pokojnika umrl pred začetkom dedovanja, del dediščine, do katere bi bil upravičen roditelj pokojnika, podedujejo bratje in sestre zakonca pokojnika v enakih deležih. Delež preživelega zakonca v dediščini znaša polovico dediščine, če deduje skupaj s pokojnikovimi roditelji, brati in sestrami in potomci pokojnikovih bratov in sester. Če pokojnik ne zapusti nobenih potomcev, roditeljev, bratov in sester ali bratov in sester potomcev, celotna zapuščina pripada preživelemu zakoncu (členi 931-933 Civilnega zakonika).

Preživeli zakonec in ostali sorodniki pokojnika, ki so živeli z zakoncema do datuma smrti pokojnika, so upravičeni do nadaljnje uporabe stanovanja in naprav v njem na isti način v obdobju treh mesecev po začetku dedovanja (člen 923, prvi odstavek  Civilnega zakonika).

Print this topic

back to top