2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

I) Uporablja se režim skupnega premoženja zakoncev, razen, če je v pogodbi  o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema navedeno drugače (člen 1717 CC).

Skupno premoženje zakoncev zajema, a ni omejeno na, naslednje:

• (a) prihodke od dela zakoncev in vsako premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja njune zakonske zveze, in ni izključeno po zakonu (člen 1724 CC).

Ločeno premoženje zakoncev zajema, a ni omejeno na, naslednje:

• (a) premoženje, katerega lastnik je bil posamezni zakonec v času sklenitve zakonske zveze;
• (b) vsako premoženje, ki ga je zakonec pridobil v času trajanja zakonske zveze z dedovanjem ali v obliki darila;
• (c) premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze v okviru predhodne upravičenosti (člen 1722, 1723 CC).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Za premičnine se domneva, da so del skupnega premoženja zakoncev, razen, če se dokaže nasprotno (člen 1725 CC).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Portugalsko pravo ne vsebuje zahteve za pripravo popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

S skupnim premoženjem zakoncev upravljata oba zakonca. Za obremenitev in odtujitev nepremičnin je potrebna privolitev obeh zakoncev. Če je bila takšna pravna transakcija sklenjena brez privolitve drugega zakonca, se jo lahko izpodbija.

Posamezni zakonec samostojno upravlja s svojim lastnim premoženjem. Poleg tega zakonec izključno upravlja tudi z naslednjim premoženjem, tudi, če spada v skupno premoženje zakoncev:

• (a) prihodki, ki jih prejme za opravljanje dela;
• (b) avtorske pravice;
• (c) skupno premoženje zakoncev, ki ga je prinesel v zakonsko zvezo ali neodplačno pridobil v času trajanja zakonske zveze, kakor tudi pravice, ki izhajajo iz navedenega;
• (d) vsako premoženje, ki je podarjeno ali zapuščeno obema zakoncema, pri čemer je upravljanje enega zakonca izključeno, razen v posebnih primerih;
• (e) premičnine, ki pripadajo drugemu zakoncu ali spadajo v skupno premoženje zakoncev, ki pa jih en zakonec uporablja izključno kot delovno opremo;
• (f) premoženje, ki pripada drugemu zakoncu, če ta zakonec ne more upravljati s premoženjem zaradi tega, ker se nahaja na odročni ali neznani lokaciji, ali iz katerega koli drugega razloga in pod pogojem, da ni bilo izdano ustrezno pooblastilo za zastopanje za upravljanje s tem premoženjem;
• (g) premoženje, ki pripada drugemu zakoncu, če ta zakonec izda mandat za navedeno pooblaščenost (člen 1678 CC).

Vsak zakonec lahko odpre bančne račune na svoje ime in z njimi prosto razpolaga, ne glede na veljavni režim zakonskega premoženja (člen 1680 CC).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Oba zakonca sta odgovorna za dolgove, ki jih kateri izmed njiju povzroči pred ali v času trajanja zakonske zveze za kritje običajnih stroškov družinskega življenja, ali dolgove, ki jih v času trajanja zakonske zveze povzroči zakonec, ki upravlja s premoženjem, za skupno korist zakoncev in znotraj meja njegovih upravnih pooblastil (člen 1691 CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Za naslednje dolgove sta odgovorna oba zakonca:

• (a) dolgovi, ki jih pred ali v času trajanja zakonske zveze povzročita oba zakonca ali en zakonec s privolitvijo drugega zakonca (člen 1691, odstavek 1(a) CC);
• (b) dolgovi, ki jih povzroči eden od zakoncev pred ali v času trajanja zakonske zveze za kritje običajnih stroškov družinskega življenja (člen 1691, odstavek 1(b) CC);
• (c) dolgovi, ki jih povzroči zakonec, ki upravlja s premoženjem, v času trajanja zakonske zveze za skupno korist para in znotraj meja svojih upravnih pooblastil (člen 1691, odstavek 1(c) CC);
• (d) dolgovi, ki jih povzroči kateri koli zakonec kot del komercialne dejavnosti, razen, če se lahko dokaže, da dolgovi niso bili povzročeni za skupno korist para ali če se uporablja režim ločitve premoženja (člen 1691, odstavek 1(d) CC);
• (e) dolgovi, ki obremenijo donacije, dediščino ali zapuščino, če je zadevno premoženje postalo del skupnega premoženja zakoncev (člen 1691, odstavek 1(e) in člen 1693, odstavek 2 CC).

V skladu z režimom skupnega premoženja zakoncev se dolgove, ki jih povzroči kateri od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, vključi v skupno premoženje zakoncev, vendar le, če so bili namenjeni za skupno korist zakoncev (člen 1691, odstavek 2 CC). Za naslednje dolgove je izključno odgovoren en zakonec (člen 1692 CC): dolgovi, ki jih je kateri od zakoncev povzročil pred ali v času trajanja zakonske zveze brez privolitve drugega zakonca in ne spadajo v člen 1691, odstavek 1(b) ali 1(c) CC; dolgovi, ki izhajajo iz kaznivih dejanj, odškodnin in nadomestil, pravnih stroškov ali kazni, dolgovanih zaradi dejanj, pripisljivih enemu od zakoncev, razen, če te dejavnosti povzročijo le civilno odgovornost in so zajete v odstavek 1 ali odstavek 2 člen 1691 CC; in vsi dolgovi, ki jih ni mogoče vključiti v skupno premoženje zakoncev v skladu s pogoji člen 1694, odstavek 2 Civilnega zakonika.

Print this topic

back to top