2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Od 1. januarja 2018 dalje bo na Nizozemskem veljala omejena ureditev premoženjskih razmerij zakoncev, kjer so v času zakonske zveze pridobljena sredstva in vsi s tem povezani dolgovi del skupnega premoženja – glej 1:94. čl. Civilnega zakonika (BW). Sredstva, ki niso del skupnega premoženja vključujejo sredstva pridobljena po dednem pravu ali v obliki darila, pokojninskih pravic ali pokojnin za preživelega po Zakonu o izenačitvi pokojninskih pravic v primeru ločitve (Act on Equalisation of Pension Rights in the Event of Separation). Ta ureditev velja za zakonske zveze sklenjene na 1. januar 2018 ali po tem datumu, ali za zakonce, ki razveljavijo obstoječo predporočno pogodbo po tem datumu in sklenejo zakonsko zvezo po zakonsko določeni ureditvi. Skupno premoženje vključuje tudi sredstva, ki so bila v skupni lasti zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze (npr. ko sta živela skupaj). Posebna ureditev pa velja, če ima eden od zakoncev svojo firmo – glej 1:95a. čl. BW:

Za zakonske zveze sklenjene pred 1. januarjem velja še naprej prejšnja zakonsko določena ureditev, ki vsebuje splošno skupno premoženje. Zakonski režim, ki se uporablja v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti, je skupno premoženje zakoncev (glej člen 1:94, odstavek 1 BW). Vse premoženje, ki sta ga zakonca imela v lasti na začetku zakonske zveze, in vse premoženje, ki sta ga pridobila kasneje, spada v skupno premoženje zakoncev, dokler skupnost ne preneha. Premoženje, pridobljeno z dedovanjem ali darovanjem, ki skladno z oporoko pokojnika ali namenom donatorja ostane izven skupnega premoženja (imenovano tudi izključitvena klavzula), pravice do pokojnine, kot so predvidene v „Zakonu o izenačitvi pokojninskih pravic v primeru ločitve“, in pokojnine preživelih vzdrževanih oseb ne spadajo v skupno premoženje. Premoženje (in dolgovi), ki je izključno povezano z enim od zakoncev, ravno tako ne spada v skupno premoženje (glej člen 1:94, odstavek 5 BW). Posebne pokojninske pravice in nadomestila za nematerialno škodo se na podlagi sodne prakse upoštevajo kot ločeno premoženje. V ostalih primerih se medsebojne odvisnosti ne sprejme samoumevno. Sadovi ločenega premoženja ravno tako spadajo v ločeno premoženje (glej člen 1:94, odstavek 6 BW). Vsi dolgovi, ki jih ustvari posamezen zakonec, z izjemo dolgov, povezanih z ločenim premoženjem, ravno tako spadajo v skupno premoženje in jih je treba odplačati iz skupnega premoženja zakoncev (glej člen 1:94, odstavek 7 BW).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Če v postopku za prenehanje zakonske zveze pride do spora glede tega, komu pripada določeno premoženje, in nobeden od zakoncev ne more dokazati pravice na premoženju, se to premoženje določi za skupno premoženje, a to pravilo ne sme imeti negativnih učinkov za upnike (glej člen 1:94, odstavek 8 BW).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Ne

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

S premoženjem, pridobljenim na ime (npr. nepremičnine in deleži v d.d. (delniških družbah) ali d.o.o. (družbah z omejeno odgovornostjo)), upravlja zakonec, na katerega ime je bilo pridobljeno. Z vsem ostalim premoženjem, ki spada v skupno premoženje, lahko upravlja vsak zakonec ločeno (glej člen 1:97 BW). Zakonski dom (tam kjer zakonca prebivata) se lahko odtuji le s privolitvijo obeh zakoncev (glej člen 1:88 BW). Privolitev je potrebna tudi za pridobitev hipoteke na zakonski dom. Če drugi zakonec zaradi odsotnosti ali iz drugega vzroka ne more dati odobritve ali če odobritve noče dati, lahko privolitev izda sodnik. Če se kasneje izkaže, da privolitve ni, se lahko drugi zakonec v obdobju 3 let (glej člen 3:52 BW) sklicuje na neveljavnost pravnega akta (glej člen 1:89 BW).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Glej odgovor pri 2.4 zgoraj.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta skupno in solidarno odgovorna za dolgove, ki so nastali v njunem skupnem gospodinjstvu, in za stroške nege in vzgoje otrok rojene v času zakonske zveze (glej 1:8 čl. BW). To pravilo velja ne glede na to, po katerem režimu sta zakonca sklenila zakonsko zvezo.

Za dolgove gospodinjstva glej odgovor 2.5., za ostale dolgove pa odgovor 2.1. Upniki lahko zahtevajo povračilo iz celotnega premoženja zakoncev. Če en zakonec odplača dolg skupnosti iz svojega zasebnega premoženja, je upravičen do povračila (glej člen 1:95 BW). Zasebni dolg zakonca se lahko v času trajanja zakonske zveze odplača iz skupnosti, vendar lahko drugi zakonec upnika obvesti o lastnem premoženju odgovornega zakonca, iz katerega se lahko odplača dolg. Če se zasebni dolg izplača iz skupnega premoženja, mora odgovorni zakonec izplačati nadomestilo v skupno premoženje (glej člen 1:96, odstavek 4 BW).

Print this topic

back to top